Nikodemovi večer so minili, vse rekvizite smo že pospravili in postavili v kot, kjer se bo sedaj lahko nabiral prah na njih do prihodnjega leta. Še zaključne račune poravnamo, razpošljemo zbornike lanskoletnih večerov, nato pa začnemo terjati predavatelje za letošnja predavanja in pripravo novega zbornika. Tehnično je stvar mimo, kaj pa vsebinsko?

Letošnji zadnji Nikodemov večer je minil v znamenju Svetega pisma in zgodovine. Spregovorili so nam trije strokovnjaki s teh področij. Dr. Snežna Večko je predstavila judovsko gospodarsko in socialno ureditev ter razmere v času do pojava krščanstva. Ta čas je razdelila na štiri obdobja, od rodovnega Izreala v času očakov in izhoda iz Egipta, do rimsko-monarhičnega, zasedenega Izraela v času rojstva Jezusa Kristusa.

Ta dan nam je iz svojih bogatih izkušenj spregovoril psiholog in psihoterapevt Bogdan Žorž. V svojem predavanju z naslovom "Recesija, vrednote in družina" se je usmeril na današnje razmere v družbi. Vprašal se je, ali niso veliki ideali zadnjega stoletja, kot na primer globalizacija, socialna in pravna država ter svoboda trga, pravzaprav iluzije, ki nas zaradi svoje neuresničljivosti peljejo v propad. Obljubljajo namreč rešitev vseh problemov in raj na zemlji, v praksi pa ugotavljamo, da se težave še povečujejo. Namesto blaginje za vse se razlike med bogatimi in revnimi vedno bolj povečujejo, zdravstvena in pokojninska blagajna sta pred sesutjem, zakoni in predpisi so nepregledni in kaotični, razvrednotena je pravičnost, namesto čuta za sočloveka se bohoti birokracija ...

Letošnji šesti Nikodemov večer se je pod naslovom »Dobrodelnost in družbeno delovanje kot poklic(anost)« lotil predvsem prostovoljstva in civilnodružbenega delovanja, ki sta s solidarnostjo neposredno povezana. Tako dobrodelnost kot prostovoljstvo in družbeno delovanje potekajo na najrazličnejših področjih in so usmerjeni v skupno družbeno korist in ne zgolj v uresničevanje osebnih interesov.

Drugi ponedeljkov večer je bil namenjen razmisleku o vedno aktualnejši temi - solidarnosti med generacijami. Obzorja je obiskovalcem razširjal dr. Ivan Štuhec. V predavanju je izhajal iz vprašanja, kakšna je naša prihodnost – bomo družba konfliktov ali družba solidarnosti? Staranje prebivalstva, ki bo svoj vrhunec v Evropi doživelo čez 30 do 40 let, bo namreč nujno prineslo nove težave in konflikte, ki jih lahko v veliki meri rešimo s preventivnim delovanjem. Po njegovem mnenju je potrebno med drugim izboljšati družinsko politiko, integrirati priseljence v Slovenijo ter izboljšati permanentno izobraževanje državljanov tudi o tej tematiki. Samo tako bomo naši družbi zagotovili trajnostni razvoj, ki zaradi potreb sedanjih ne bo ogrozil prihodnjih generacij.

Četrtkov Nikodemov večer sta zaznamovali dve krajši predavanji magistra Aleša Čerina in Mateja Cepina s Socialne akademije. Z dveh različnih vidikov sta se spraševala, ali je razdajanje za bližnjega lahko skušnjava. Čerin se je osredotočil na vprašanje, kakšna pomoč je najprimernejša za najbolj ogrožene v družbi. Ali si z mehaničnim stiskom evra v dlan klečečega berača pravzaprav ne kupimo razdalje do težav tega človeka in mirne vesti? In kako naj vemo, ali je prosjačenje res krik človeka v stiski ali ni morda kar poslovni sistem, v katerem človek za nedelo proda svoje dostojanstvo?

Včeraj smo na Nikodemovem večeru razmišljali o sočutni in solidarni ljubezni, ki usmerja misijonsko dejavnost. Gost večera je bil profesor in misijonar na Salomonovih otokih, dr. Drago Ocvirk. Svoje predavanje je razdelil na tri dele. V prvem je predstavil svojo izkušnjo dela na Salomonovih otokih, ki so med štiridesetimi najbolj nerazvitimi in neučinkovitimi državami na svetu. V zadnjem obdobju vsako leto prebije nekaj mesecev na teh tihooceanskih otokih, kjer predava domačim bogoslovcem in izvaja različne socialne projekte.

Drugi Nikodemov večer je zaznamovala konkretna krščanska ljubezen. Iz svoje izkušnje nam je spregovorila ga. Helena Zevnik Rozman, ki je zaposlena na Slovenski Karitas. Poudarila je, da darovanje denarja ali obleke še zdaleč ne predstavlja edine oblike dobrodelnosti. Pogosto je enako ali še bolj pomembno biti ob človeku v njegovi osamljenosti, ga razveseliti ali mu pomagati pri opravilih, ki jih težko zmore sam. Ob Kristusovih besedah o ubogi vdovi, ki je iz svojega uboštva darovala dva novčiča, se je naša gostja spraševala, kakšna dobrodelnost je resnična dobrodelnost in katero dobro delo je popolno.

Ob letošnjem prvem Nikodemovem večeru smo gostili ljubljanskega nadškofa, msgr. dr. Antona Stresa. O solidarnosti je spregovoril s filozofskega in antropološkega vidika. Poudaril je pomen te vrednote za družbo in hkrati opozoril na razliko s krščansko ljubeznijo, ki je zastonjska in za razliko od solidarnosti nesimetrična. Dotaknil se je tudi svobode, morale, smisla, velikih družbenih ideologij in še marsičesa. Zanimivi in suvereni so bili tudi njegovi odgovori na najrazličnejša vprašanja iz občinstva. S svojo bogato in globoko mislijo je g. Stres tako nagovoril prav vsakega obiskovalca.

Audio posnetek je dosegljiv v audio arhivu radia Ognjišče.

SOLIDARNOST – UPANJE ZA PRIHODNOST

Teološka fakulteta, 15.-25.11., ob 19.30

Nikodemovi večeri 2010 nosijo naslov: Solidarnost – upanje za prihodnost. Skupina, ki pripravlja celoten program, želi slediti splošnim smernicam in poudarkom letošnjega pastoralnega leta: solidarnost, dobrodelnost in prostovoljstvo. Tako je bil tudi izbor predavateljev in vsebin narejen pod tem kriterijem.