| Razdajanje kot skušnjava |
| Četrtek, 18 November 2010 00:00 |
|
Prav tako obstaja nevarnost, da denarna podpora prejemnika naredi odvisnega od pomoči in ga s tem v bistvu razčlovečuje. Kot primer dobre prakse je predavatelj navedel Jezusovo ozdravljenje hromega, katerega ni »ujčkal«, temveč mu je takoj ukazal, naj stori, kar more – vstane, vzame svojo posteljo in hodi. Kot sodoben primer pa je izpostavil sistem mikrokreditov, ki ga je za revne v Bangladešu vzpostavil nobelovec Mahummad Yanus. Cepin je spregovoril o razdajanju in solidarnosti voditeljev različnih manjših skupin v civilni družbi in v Cerkvi. Zdi se, da je voditeljev dovolj, saj je organiziranih zelo veliko dogodkov, vendar je naša podoba voditelja pogosto izkrivljena. Do voditeljev na vseh ravneh gojimo nerealna pričakovanja. Tiste, ki bi prevzemali dolgoročnejše projekte, se težko najde. Prav tako je pogosto njihovo izgorevanje. Vse to se po mnenju Cepina dogaja, ker delujemo v napačni paradigmi. Prepogosto nam je pomembno le, da se nekaj zgodi in se ustvarja dogodke, ne razmišljamo in načrtujemo pa o tem, kdo deluje in kaj od vsega procesa odnese za svojo osebno rast. Pomembno je načrtovanje, s katerim se zastavijo primerni cilji, ki morajo vedno prinašati spremembo v ljudeh. Noben dogodek ne sme biti cilj sam na sebi. Namesto tega se morajo voditelji osredotočati na ljudi, ki v različnih dogodkih in projektih sodelujejo, ter na njihov osebnostni razvoj. Hkrati pa morajo skrbeti, da njihovo razdajanje ter delo za druge in z drugimi ne zasenči dela in skrbi zase. Audio posnetek je dosegljiv v audio arhivu radia Ognjišče.
|








.jpg)