Kdo ustvarja, kako delimo? smo se spraševali v sedmem večeru Nikodemovih večerov. V družbi doktorja Edvarda Kovača, filozofa, teologa in pisatelja ter magistra Bernarda Brščiča, zgodovinarja ekonomske misli, smo v pogovoru odkrivali, dopolnjevali in nadgrajevali znanja ekonomske in politične situacije v naših skupnostih.

Odprli smo vprašanje pozicioniranja katoliške vere znotraj tega sistema; in odnosa, ki ga kristjani vzpostavljamo do participacije v procesu odločevanja, ustvarjanja in tudi delitve. Ugotavljali smo, da tržni sistem sam po sebi ni združljiv s socialno pravičnostjo.

Gost večera,  gospod Gregor Čušin,je dejal, da je gledališča za krščanskega človeka toliko, kot kristjan zahteva od gledališča, da mu je. »Če je kristjan mlačen, mu je zadosti mlačna umetnost, od mrzle beži, ker čuti hladnost, od tople se umika, ker je preveč za njega – torej se drži mlakuže.«

Ne moremo govoriti o dobri in slabi umetnosti, ker umetnost je, ali pa je ni. Umetnost je vedno v kulturi ni pa nujno, da je kultura v umetnosti.  To je nekaj, kar je bilo namenjeno Bogu pa je človek ukradel zase, je še dodal.

5. večer letošnjih Nikodemovih večerov z naslovom: »Kaj lahko Cerkev reče na področju sodobnih etičnih in moralnih vprašanj, šolstva in vzgoje« so oblikovali dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor ljubljanske univerze ter dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU.

Škof Jamnik je v svojem nastopu  poudaril, da se moramo varovati vdanosti v usodo, v prepričanju, da ima svet svoj tok, ki ga ni mogoče v ničemer spremeniti. Škof meni, da pride do pozitivnih sprememb že z našo dialoško držo, z zavestno odločitvijo, da si hočemo gojiti več medsebojnega zaupanja, pa tudi z odpovedjo cenenemu iskanju sovražnikov kot opravičevanju za lastno pasivnost. Vsi, ki se osamijo, postanejo žrtve manipulacije in je zato njihov prispevek za skupnost jalov, je še povedel škof Jamnik.

Na četrtem srečanju v sklopu Nikodemovih večerov smo tokrat govorili o tem, kako je biti politik danes. Gostje, ki so z nami delili svoje zgodbe so bili France Cukjati, Magdalena Alenka Šverc, Jernej Vrtovec in Franci Kek. Beseda je tekla tako o politiki na sploh, kot tudi o tem, kako lahko politik kot kristjan uresničuje svoje vrednote v političnem življenju.

Kot prvi je občinstvo nagovoril France Cukjati, predstavnik stranke SDS. S politiko se je začel ukvarjati zato, ker je želel preprečiti krivice, ki so se dogajale okoli njega. V človeku takrat nekaj zavre in gre s strastjo proti temu, da bi dosegel nekaj boljšega.

Na tretjem Nikodemovem večeru se nam je pridružila novinarka, publicistka in voditeljica na TV Slovenija Rosvita Pesek. Beseda je tekla o naši domovini, osamosvojitvenih procesih in odnosu, ki ga gojimo do Slovenije. Kot enega izmed številnih vzrokov za šibko narodno zavest je izpostavila izobraževanje mladine v šolah, saj nastanku naše države pri pouku ne namenijo veliko časa. Navedla je konkreten primer, kako se Slovenci obnašamo do naše domovine in ob tem izpostavila kupovanje slovenskih izdelkov v trgovinah. Zanimivo je bilo poslušati zgodbo o nastajanju slovenske zastave.